25 / 7

Poletju 🌿

oprat moram nahrbtnik.

si rečem, ko na njem zagledam sledi peska

s soškega nabrežja in ko v levem žepu

najdem kamen z bivaka II, ko se mi pod

brskajoče prste prikradeta pozabljena žlica

in zmečkana koncertna vstopnica.

pospravit moram avto.

si mislim, ko v prtljažniku prestavljam blazino,

da bi naredila prostor za sobotni nakup.

Isto me prešine, ko na ostrem ovinku

kupček poletnega branja na zadnjih sedežih

zamenja sedežni red in ko se spomnim,

da me tisti par čevljev, ki ga iščem doma,

v stanovanju in še kje, potrpežljivo čaka tam,

v avtu.

kupit moram nove superge

opustit kakšno poletno navado

utrdit katero izmed novih.

uredit

slike

misli

podobe

skice

verze

vtise

ideje

spoznanja

in vse to zapisat za uho

in zasadit globoko

🌼

(September 2022)

Take good care

Take good care ~

of the ones whose presence is like a soft touch of the summer wind. They put giggles in your messy hair and warmly dry salty tears off your cheeks.

of the ones who are helping like a morning coffee. They wake up your sleepy body and make it come alive and lift up your heavy head when it is full of stormy thoughts.

of the ones who are loving like a beach towel. They softly wipe the world off your skin and the tiny particles of sand from your feet are now on them too and you are both itchy, but happy. You can lay on them for fun as well!

of the ones who are honest like a seaside rock. Sometimes when you confidently step on their sharp edges with bare feet it hurts and bleeds but it is also very fun, and they help you go up up up where you can see the most beautiful sunsets and jump into the clearest waters.

of the ones who are persistent like ruines of a chapel. They stand there with their stony walls hugging the roots, but their shabby roof is wide open and they guide your gaze to the blue skies and the brightest stars.

of the ones who are understanding and fun like a summer playlist. They feel your mood and switch from jazz to folk and everything in between.They even play a song for you that they don't like.

Take good care of those &

be the wind, the coffee, the towel,

the rock, the ruins,

the music.

🌿

Rdeča preproga

Veš tudi ti,

da so jutranje meglice zdravilne

in da samoten kolovoz pelje domov?

Da je hladen dotik rosne trave

boljši kot vsaka kopel in da ptice v visokih krošnjah

pojejo sebi, a tudi tebi in meni?

Veš, da se za tistim nasmehom skriva vesolje,

vedno malo tuje, a gostoljubno in ljubeče?

Veš, da te nekje v temnih gozdovih,

takrat ko izgubiš sled in ti zmanjka drobtin

na dnu žepa, vedno čaka mesto počitka -

- in pred in nad in pod njim - obilje?

Dolgo nisem vedela,

da že imam ta rdeč tepih.

❤️

Razglednica

V lačnih očeh se mi slikajo podobe

razvlečenega travnika in ostro kratkih senc,

ki se pasejo na njem. Pa vroč odtis sonca,

ki se je naslonilo na ramo, nepravilnost

kamnitih tal pod nogami in poljub

stvarstva na mojih dlaneh.

In na njihovi hrbtni strani je neukrotljiv smeh

in je spremljava načečkanih besed.

Soparnih in težkih, neopisljivo svobodnih,

lepih in večnih. Življenjsko pomembnih

in preprostih.

Upam da si dobro,

z lepimi pozdravi,

hvala in objem.

Ob nedeljah sem

Razglednica.

🌿

Light catcher

It's how you touch faces,
and how you fall in my hands.

It's how you roll over the window sill
and lick old stony stairs.

Lightly touching arms of a tree,
the ripples of a lake,
the roundness of a disappearing moon,
and the slopes of a snowy mountain.

I step out of your reach
and you enter my eyes.

It's a dance of me catching you and you catching me
that shakes me up and brings me back to life.

It's you, Light, always.

Eko objem

Na mestnem avtobusu listam revijo,
na hitro, od zadaj naprej.
Stran dvanajst, ekologija v kopalnici:
Zapri vodo med umivanjem zob.
Hitro si operi lase. Tuširaj se z mlačno vodo.

Odklenem vrata stanovanja,
temno je in glasno od praznine.
Prižgem luči, še prej odvržem čevlje,
stopim pod tuš.
Z druge strani stene ga zaslišim,
- otroški smeh.

“Za trenutek mi oprostite,
vi iz revije Zveza potrošnikov Slovenije
in prebivalci planeta Zemlja,” šepnem,
medtem ko mi curek vroče vode
predolgo objema premraženo osamljeno telo.

Med gorami

Prasneva v smeh, ko pol ure od prvega postanka ugotoviva, da se peljeva proti Lienzu, tistemu z e-jem, in ne tistemu tapravemu. Obljubiva, da to ostane med nama, no, vsaj to, katera je šla na popotovanje v zmoti. V Larinih rokah se znajde Knjiga, ki se ji odpre na mestu, kjer je mehak žajbljev listek leta potrpežljivo meditiral med prosojnimi stranmi. "Povzpni se na visoko goro, znanilka veselja, Sion, močno povzdigni svoj glas, znanilka veselja, Jeruzalem, povzdigni ga, ne boj se!!" Zapeljeva se po ovinkasti cesti, ki naju med nešteto cerkvicami - baročnimi, gotskimi in tistimi najlepšimi, najstarejšimi - vodi tja, kjer pesem in smeh najlepše donita - med vrhove.

"Povzpni se na visoko goro, znanilka veselja, Sion, močno povzdigni svoj glas, znanilka veselja, Jeruzalem, povzdigni ga, ne boj se!”